Teden izraelskega apartheida Ljubljana

Letos bo potekal prvi Teden izraelskega apartheida v Sloveniji. Projekt je namenjen ozaveščanju javnosti o sistemu apartheida, ki ga Izrael izvaja na Zasedenih palestinskih ozemljih, ter iskanju učinkovitih sredstev, s katerimi bi bilo mogoče pritisniti na izraelsko vlado in izzvati spremembe v njihovi politiki ločevanja ter vojnih zločinov.  Teden izraelskega apartheida želi poleg tega tudi spodbuditi odpravljanje vseh vrst rasizma, antisemitizma, islamofobije ter rasnega ločevanja v družbi. Teden izraelskega apartheida v Sloveniji se bo odvijal v Ljubljani med 19. in 25. marcem 2012.  

Končajmo apartheid v Palestini

 “Obiskal sem Zasedena palestinska ozemlja in bil sem priča rasnemu ločevanju na cestah in v naseljih, ki me je močno spomnilo na pogoje, ki smo jih izkusili v Južnoafriški republiki v rasističnem sistemu apartheida. Videl sem poniževanje Palestincev – moških, žensk in otrok, ki morajo redno tudi po več ur stati na izraelskih vojaških kontrolnih točkah, ko grejo v šolo ali če želijo obiskati svoje sorodnike. Takšno poniževanje mi je vse preveč znano...”

Desmond Tutu , 1984 dobitnik Nobelove nagrade za mir

Sistem apartheida (ločevanje) je temeljil na pravnem rasnem, ekonomskem in družbenem ločevanju, ki ga je izvajala južnoafriška vlada med letoma 1948 in 1994. V tem sistemu so priviligirani belci nadzirali in zatirali večino “nebelega” prebivalstva Južnoafriške republike.

Med takratnim dogajanjem v Južnoafriški republiki in trenutno situacijo v Izraelu/Palestini lahko povlečemo mnogo vzporednic, čeprav obstaja tudi nekaj razlik. Glede na Mednarodno konvencijo o zatiranju in kaznovanju zločina apartheid v okviru deklaracije Združenih narodov iz leta 1973 in Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 2002, je apartheid opredeljen kot zločin proti človeštvu.

Apartheid v Zasedenih palestinskih ozemljih – Dva sistema: ločena in neenaka

Palestinci živijo pod izraelskim vojaškim pravom, toda ne morejo koristiti civilnih ali državljanskih pravic Izraela, temveč so definirani kot podložniki izraelske vojaške okupacije. Neprestano se soočajo z grožnjami zapora ali pridržanja brez obtožbe, kjer jih lahko pridržijo za neomejeno časovno obdobje. Njihove pravice do dela, šolanja, dostopa do zdravstvenih storitev ter iskanja pravice na civilnem sodišču so omejene s prepustnicami, ki jih izdaja Izraelska vojska. Izraelci, ki živijo v nelegalnih naselbinah na ozemlju, ki so ga zaplenili palestinskim vasem, uživajo vse pravice izraelskega civilnega prava. Kot državljani Izraela lahko volijo, lahko iščejo pravico na sodišču ter imajo pravico do svobode izražanja in do zbiranja in združevanja.

“Ali Izrael sploh sprejema rešitev v obliki dveh samostojnih držav ali pa mu gre zgolj in samo za osvajanje okupiranega ozemlja na škodo Palestincev in za priznanje razmer, ki so vse bolj podobne nekdanjemu južnoafriškemu aparthaidu…” Ivo Vajgl 2010

Palestinske vasi in mesta se srečujejo s kolektivnim kaznovanjem v obliki uničevanja družinskih hiš, nenehnih 24-urnih policijskih ur, zapor, vojaških vpadov, nasilja in nadlegovanja s strani naseljencev. Izraelski naseljenci ne doživljajo takšnega kolektivnega kaznovanja.

Izraelska vojaška oblast nadzira praktično vse vodne vire na Zahodnem bregu. 73% vode, ki izvira na Zahodnem bregu, prečrpajo v Izrael, še dodatnih 10% pa porabijo nelegalne izraelske naselbine na Zahodnem bregu. Palestinci imajo torej dostop le do 17% svoje vode, zato morajo od Izraela odkupiti vodo ter zanjo plačati štirikrat višjo ceno kot gospodinjstva v Izraelu. Francosko vladno poročilo iz Januarja 2012 je prišlo do zaključka, da je distribucija vode postala "orožje, ki služi novemu apartheidu", saj "okrog 450,000 izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu [vključno z vzhodnim Jeruzalemom] porabi več vode kot 2,3 milijona Palestincev, ki tam živijo … to je kršitev mednarodnega prava."

Palestinske posesti (kmetijske in stanovanjske) lahko izraelske oblasti kadarkoli zaplenijo iz vojaških ali ekonomskih razlogov. Namen tega je ustvariti naselbine z izključno judovskim prebivalstvom, odvzeti vodne vire in omejiti Palestince na vse manjše in manjše kantone. Izrael redno zapleni posesti palestinskih kmetov, da bi na njihovem ozemlji zgradil moderne ceste, ki jih lahko uporabljajo le izraelski naseljenci in izraelska vojska. Palestincem je vožnja po tem obsežnem spletu cest, ki so namenjene samo izraelskim naseljencem in povezujejo njihove naselbine z Izraelom, prepovedana.

Leta 2002 je Izrael pričel z gradnjo ločitvenega zidu, ki je zgrajen z namenom, da bi izraelske naselbine ločil od palestinskih skupnosti ter da bi zagotovili nadaljnje širjenje judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Izrael trdi, da je bil zid zgrajen tako, da ločuje Palestinska ozemlja od Izraela, toda dejansko poteka 80% zidu po Palestinskih ozemljih ter tako razdvaja palestinske vasi in skupnosti. Družine ločuje od njihovih polj, njihovih služb, od bolnic in šol. Zid ločuje skupnosti in družine med seboj, saj se pogosto znajdejo razdvojene na obeh straneh zidu. Toda zid nikoli ne deli izraelskih naselbin, zgrajen je tako, da jih priključi izraelskemu ozemlju.

Končajmo vojne zločine

Izrael je okupacijska sila na Zahodnem bregu, v Gazi in v vzhodnem Jeruzalemu, zato mora spoštovati četrto Ženevsko konvencijo, ki določa pravila nadzora nad okupiranim prebivalstvom.

Izrael neprestano in ponavljajoče krši ta pravila, kar je mednarodna skupnost soglasno obtožila kot kršitev mednarodnega prava. Gradnja naselbin na zaplenjenih palestinskih ozemljih je vojni zločin, saj Ženevska konvencija prepoveduje preseljevanje civilnega prebivalstva na okupirana ozemlja. Izraelska zaplemba palestinskih naravnih virov, vključno z vodo in rudniki, je protizakonita in neposredno krši mednarodno pravo. Meddržavno sodišče OZN je leta 2004 obsodilo gradnjo ločitvenega zidu, ter jo označil za nezakonito po mednarodnem pravu, saj služi nezakonitim naselbinam na Zasedenih Palestinskih ozemljih, ki so namenjene izključno judovskim prebivalcem in nadaljnjemu odtujevanju ozemlja palestinskih vasi.

V izraelskem napadu na Gazo decembra 2008/januarja 2009 je umrlo več kot 1000 palestinskih civilistov (in 3 izraelski civilisti). Raziskovalna misija Združenih narodov (Goldstonovo poročilo), ki jo je Slovenija podprla, je ugotovila, da je Izrael napadel “celotno prebivalstvo Gaze” z namenom, da bi “ponižal in teroriziral civilno prebivalstvo, ter občutno onemogočil kapaciteto njihove lokalne ekonomije”. Poročilo pojasni, da je Izrael namenoma obstreljeval civiliste, stanovanjske objekte, šole, mošeje in bolnice ter v napadu uporabljal prepovedane bombe z belim fosforjem.  Poročilo Združenih narodov jasno navaja, da so bili zagrešeni zločini proti človeštvu in namerni vojni zločini proti civilistom; vsi, ki so sodelovali v napadu, ki so poveljevali enotam in ki so sedeli v vladi ter ukazali napad, so zato vojni zločinci.

Obsojamo vse vojne zločine in zahtevamo obsežen sodni postopek proti vojnim zločincem. Zavračamo kakršnokoli sodelovanje z institucijami ali silami, ki so sodelovale pri teh vojnih zločinih in vztrajamo, da se izvedejo ustrezne sankcije proti kršiteljem, dokler se zločini ne bodo ustavili in dokler zločinci ne bodo privedeni pred sodišče.

Kaj lahko storimo?

Izrael že več desetletij izvaja in vzdržuje politiko okupacije, apartheida in vojnih zločinov, ne le z neposredno uporabo sile, temveč tudi s pomočjo podpore, ki jo prejema od mednarodne skupnosti. Zaradi slepe podpore Združenih držav Amerike in držav članic Evropske unije Izrael kuje ogromne dobičke na dva načina: z izkoriščanjem Palestincev ter z neomejenim dostopom do razvitih trgov. Izrael je že mnogokrat ignoriral pobude mednarodne skupnosti, da naj sede za pogajalsko mizo in doseže mirovni sporazum, ki bo v skladu z mednarodnim pravom, zato je očitno, da si Izrael želi ohraniti status quo, ki bo vodil do novih vojnih zločinov ter poglobil sistem apartheida.

Pritisk na izraelsko vlado, da naj spremeni svoje politike, je nujen. Julija 2005 je palestinska civilna družba pozvala mednarodno skupnost, da sproži kampanjo Bojkot, Dezinvesticija in Sankcije (BDS) proti Izraelu, dokler ta ne bo izpolnil svoje obveze in priznal neodtujljivo pravico Palestinskega naroda do samoodločanja in začel v celoti spoštovati predpise mednarodnega prava. Podobno kot so delovale sankcije proti Južnoafriškemu apartheidu, želimo, da bi tudi ta kampanja privedla izraelsko vlado do spoznanja, da si državljani, vlade, organizacije in sindikati po vsem svetu ne bodo več zatiskali oči in molčali o vojnih zločinih, ki se dogajajo v Palestini.

Civilna iniciativa BDS Slovenija želi razkriti podjetja, ki kujejo dobičke iz izraelske okupacije in apartheida ter so prisotna na slovenskem tržišču ali sodelujejo s slovenskimi podjetji. Pozivamo k prekinitvi sodelovanja in podpore izraelskemu okupacijskemu režimu.

Teden izraelskega apartheida v Ljubljani organizira Civilna iniciativa BDS Slovenija s podporo:

Radio Študent, Zavod Kultipraktik, Katedra za občo sociologijo (Filozofska Fakulteta) in Antifa seminar (Fakulteta za družbene vede)

Če želite vzpostaviti stik z organizatorji Tedna izraelskega apartheida pošljite sporočilo na iaw.slovenia [afna] gmail.com